Eden od mojih pradedov, Georges Maroniez, po poklicu slikar, je bil tudi fotograf in je konec 19. stoletja celo izumil dva fotoaparata, ki sta bila takrat oba patentirana. Ta strast se je prenašala iz roda v rod!

Te poglede lovim skozi vse letne čase, med svojimi kontemplativnimi sprehodi po samostanskem vrtu.





Potem je slikarstvo, še posebej akvarel, začelo del mojih nedeljskih popoldnevov zapolnjevati s svojimi barvami in harmonijo. Brez posebnega talenta, zgolj okus, želja in prepričanje, da lahko vsakdo razvije svoje talente, kjer koli že je ...